[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov

Koridor, 21. september 2014 ― Earth – Primitive and Deadly: oOd Earth, obraza kitarskega dronanja, lahko vedno pričakujemo točno to, kar ustvarjajo že od vekomaj – počasne, težke, nabite vesternovsko-južnjaške kitare, atmosfersko polnost apokalipse, nenazadnje tudi zelo zapomnljive melodije. Z novo plato pa bend vseeno spusti v svojo relativno zaprtost novost – vokal v inkarnaciji Mark Lanegana in Rabie Shaheen Qazi (Rose Windows). Pretežno nova usmeritev popestri večno bendovo »enoznačnost«, predvsem pa kaže na nove možnosti raziskovanja Earth-zvoka. T. K.https://www.youtube.com/watch?v=tKdIsVcw06Y (celoten album)sleepmakeswaves – Love of Cartography: oTrend crescendo-core bendov (tretjega vala post-rocka) je zadnje čase predvidljivo nepredvidljiv miks starega s sodobnimi elektronskimi elementi (kar npr. 65daysofstatic počne že celotno kariero). Prvi poskusi so bili sveži, zdaj pa nastaja le še en žanrski stereotip. Love of Cartography, če ne drugega, seže po zgornjih kvalitativnih slojih tega trenda, a še vedno ostaja le to – počasi izpevajoč se trend. T. K.http://sleepmakeswaves.bandcamp.com/album/love-of-cartography (celoten album)(https://www.facebook.com/koridor2014)(https://twitter.com/Koridor2014)Trostopenjska lestvica: +, o, -
Kje je naša kulturna elita? Ni je

Kje je naša kulturna elita? Ni je

Pogledi, 21. september 2014 ― Akademik Niko Grafenauer (roj. 1940) je tisti kritični intelektualec našega časa, čigar izrečena ali zapisana opažanja o sodobni slovenski družbi, kulturi ali politiki nikdar ne ostanejo prezrta in vselej dvignejo nekaj prahu. Zase pravi, da je »ahasverski iskalec smisla in resnice biti«, v intervjuju za Poglede pa je med drugim razmišljal o duhovnem stanju slovenske družbe in o s tem povezani vlogi kulture in intelektualcev ter prišel do zaključka, da smo zapadli v mentalno bedo in da je naša kultura v duhovnem smislu tako relativizirana, da ni več tehtna in upoštevanja vredna.

Težave slovenske zgodovine

Pogledi, 21. september 2014 ― "Težave Slovencev z njihovo zgodovinsko usodo so velike, toda težave zgodovinarjev, ki naj to zgodovino znanstveno razlagajo, so še večje. V zadnjih nekaj letih prihaja do polemičnih napetosti med starejšimi in mlajšimi raziskovalci zgodovinskih dejstev. Spori med njimi niso samo generacijski ali pa strokovni, za njimi se morda skrivajo ideološka in celo politična ozadja," v komentarju za Demokracijo razmišlja akademik dr. Janko Kos.
Marcel: ves črno-bel in dvodimenzionalen

Marcel: ves črno-bel in dvodimenzionalen

Pogledi, 20. september 2014 ― Zadnje dni avgusta sem se odpravil v Konzorcij pobrskat med knjigami. Nikoli ne tečem z naravnost proti stopnicam uprtimi očmi in zatisnjenim nosom mimo papirniškega oddelka, temveč se najprej ustavim pri stojalu z Moleskine beležkami. Ko vidim, da še vedno nimajo Evernote Edition, grem razočarano pomirjen v prvo nadstropje med knjige. 

Prostor kot družbena paradigma

Pogledi, 20. september 2014 ― Kako brati kritično zastavljeno knjigo o prostoru izpod peresa avtorja, ki je pravi emblematski otrok 20. stoletja? Henri Lefebvre (roj. 1901) je v svojih devetdesetih letih življenja brusil svojo misel pri dadaistih in surrealistih, med 2. svetovno vojno se je bojeval na strani odporniškega gibanja, nato je strastno zagovarjal načela komunistične partije, ki ga je v šestdesetih letih izključila iz stranke in si s tem pridobila enega svojih hujših nasprotnikov.

Botton: Religija izginja

Pogledi, 20. september 2014 ― »Kot je Nietzsche opazil že v 19. stoletju, mi še vedno prebavljamo konec religije. Religija izginja iz naših življenj; to se ne bo zgodilo v petih minutah, ampak bo trajalo na stotine let, a verjamem, da gremo v to smer,« v intervjuju za Sobotno prilogo razmišlja filozof Alain de Botton.
Največ predsodkov imajo t. i. navadni ljudje

Največ predsodkov imajo t. i. navadni ljudje

Pogledi, 19. september 2014 ― Aleka Popova bi lahko primerjali z Lawrenceom Durrellom, ampak to bi bil za bolgarskega pisatelja z opusom, kakršnega je ustvaril doslej, skoraj prevelik poklon. Skupnega imata delo v diplomaciji, ki pa je bila za Popova samo kratka epizoda. Po enoletnem opravljanju funkcije kulturnega atašeja na bolgarski ambasadi v Londonu je izdal satirični roman Misija London. V slovenskem prevodu je te dni izšel pri Cankarjevi založbi, Alek Popov pa se je pri nas mudil kot gost festivala Vilenica. 

Paradigmatični slovenski genij

Pogledi, 19. september 2014 ― V Narodnem muzeju so na dan dvestoletnice rojstva Janeza Puharja (1814–1864) odprli butično razstavo o njegovem fotografskem delovanju. Ime tega našega pionirja pri nas zapisujemo z zlatimi črkami, v tujini, kjer sicer izhaja veliko del o zgodnjem obdobju fotografije, pa je še vedno pretežno ne(pri)znan. 

Med Evropo in Balkanom

Pogledi, 18. september 2014 ― Ali smo Slovenci ob vstopu v Evropo pričakovali preveč? Verjetno. Vsekakor pa je (pre)več pričakoval srbski kriminalec Žile v gangstersko gastarbajterski ljubezenski baladi, v kateri se balkanski črni humor nevsiljivo prepleta z bliščem in bedo stare Evrope. 

Če fotografiramo, smo umetniki

Pogledi, 18. september 2014 ― Marko Crnkovič ima konsistentna mnenja. Skozi svojevrstne coming oute je najprej priznal, da ga ne zanima vrhunska umetnost. Zdaj recimo vemo, da je za njegov žolčni odnos do visoke umetnosti kriv resentiment do srednješolskega življenja v ilegali, ko zaradi tedanje klime ni mogel odkrito priznati, da mu je bila Moni Kovačič ljubša od Tomaža Pengova.

Kmečki punt s harmoniko

Pogledi, 18. september 2014 ― "Dragi Boštjan! Veseli me, da se poletna zgodba Pogledov nadaljuje, čeprav še tiste nisva zalila z obljubljenim kvartetom pirov. No, mogoče bo pa prav zato, ker se ne vidiva, tale pisemski format še bolj hipstersko pristen," svoje pismo Boštjanu Naratu na Delovi spletni strani začenja Miha Šalehar.
še novic